- Podrobnosti
-
Napisal Verena K. Zorn in Branko Zorn
Dragi rojaki,
današnja nedelja je posvečena izseljencem, naj se zato pri tej sveti daritvi spomnimo najprej vseh naših ljudi, živih in že pokojnih, ki so iz kateregakoli vzroka zapustili domovino in si poiskali življenjski prostor na različnih koncih sveta. Bogu pa izročimo tudi vse mlade izseljence iz Argentine in Kanade, ki so v teh dneh na obisku v Sloveniji. Društvo Slovenija v svetu namreč že dve desetletji gosti slovenske maturante iz sveta in jim omogoča, da v živo spoznajo domovino svojih prednikov, izpopolnjujejo znanje slovenskega jezika in se srečajo s sorodniki v Sloveniji. Na vsakoletnem taboru, ki ga isto društvo prireja že sedemnajstič, letos v vaših lepih Dolenjskih Toplicah, in je namenjen srečanju Slovencev iz sveta in domovine, pa se boste tudi domačini lahko v živo srečali s temi mladimi obrazi, ki navdušeno po zgledu svojih staršev v tujem okolju vztrajajo že več generacij in gojijo slovensko kulturo, poplemeniteno s krščanskimi in narodnimi vrednotami. Zakaj vztrajajo pri tem? Ker čutijo, da drevo brez korenin ne more rasti.
Odkar imamo svojo državo, se obojestransko čuti večja potreba po medsebojnem spoznavanju in povezovanju. Pri tem so še kako pomembni osebni stiki, ki jih ne more nadomestiti nobena spletna povezava ali drugi moderni komunikacijski mediji. Zato je pomembno, da bi se Slovenci v domovini temeljiteje poučili o življenju in delu svojih rojakov po svetu. Pri tem bi morala z ustreznimi programi pomagati predvsem šola, pa tudi vsi, ki imajo sorodnike med izseljenci. Prepogosto se namreč dogaja, da se vedenje o Slovencih konča na državni meji. S takim obojestranskim spoznavanjem bi se vsi oplemenitili: Slovenci na tujem bi odkrivali, da so resnično enakovredni deli narodovega telesa, Slovenci doma pa bi lahko poživili svojo narodno zavednost in ljubezen do domovine, ki na žalost ni vedno zgledna.
Na izseljensko nedeljo smo v duhu povezani s Slovenci, raztresenimi po svetu, z željo, da bi se vedno zavedali svojih krščanskih in narodnih korenin in v tem globaliziranem svetu, kjer je bolj kot kdajkoli prej ‘denar sveta vladar’, še naprej gojili vrednote, ki ne prinašajo materialnih dobrin, ampak duhovno zadoščenje, in se po možnosti z Božjo pomočjo tudi vrnili v domovino svojih prednikov.
Verena Koršič Zorn
»Če smo odkriti mi izseljencev v bistvu ne maramo« je pred kratkim izjavil visok slovenski funkcionar in intelektualec in nadaljeval:
»Po eni strani nam povzročajo slabo vest, ker je bilo izseljensko življenje težko. A je večina lepo uspela in se uveljavila, potem pa se zbudi zavist. Torej slaba vest pa malo zavisti in naša znana zaprtost do novega, drugačnega naredi ostalo.«
Kolikokrat so nam tudi prijatelji v tujini rekli: kam pa naj grem domov, ko se čutim tujca.
Iz izkušenj lahko rečemo, da le ljubezen do naroda in spoštovanje narodnih verskih in kulturnih običajev omogoča, da preko meja in časovnih razdalj ostane živa nit povezovanja med domačinom in izseljencem. To nam pomaga, da se ne zadovoljimo z materialnimi dobrinami, ampak da se združimo v veri, ob običajih in kulturnem delovanju.
Človek ne živi le od kruha, potrebuje tudi duha.
Slovenska Cerkev ima pri tem največjo zaslugo, saj je pri ohranjanju kulture, vere in narodnih vrednot med izseljenci storila največ.
Poleg nje sta Rafaelova družba in Slovenija v svetu nevladni ustanovi, katerih namen je pomagati slovenskim izseljencem in zdomcem gojiti slovenstvo in krščanstvo, povezovati vse Slovence z matično domovino in jim pomagati pri vrnitvi družin.
Le to ohranjanje vere, kulturnih in drugih duhovnih in narodnih vrednot je omogočalo, da so še danes po svetu dejavna društva Slovencev, da je slovenski duh tako preživel in da so se (sicer redki primeri) Slovenci z družinami tudi vrnili v domovino oz. hranijo tesne povezave z njo.
S časom bo izginila grenkoba, povezana z občutki krivde, nezdravega ponosa in kesanja, tako značilnimi v povezavi s fenomenom izseljenstva na Slovenskem.
Ostal bo en sam narod, ki ga bodo družile kulturne in duhovne vrednote.
Podpirajmo misijonsko delo izseljenskih duhovnikov !
Branko Zorn
Ljubljana, 4. 07. 2010